Komercialna duhovnost



Nekateri pomagajo drugim, da bi prejeli blagoslov in občudovanje. To je preprosto nesmiselno. Nekateri kultivirajo sebe delno s služenjem drugim, delno svojemu lastnemu ponosu. Razumeli bodo, v najboljšem primeru, le polovico resnice. Toda tisti, ki se izboljšujejo zaradi sveta samega, njim se bo pokazala vsa resnica vesolja. Torej iščite to celovito resnico, prakticirajte jo v vsakdanjem življenju in ponižno delite z drugimi. Vstopili boste v območje božjega.

Lao-Tze

Dandanes se zdi povsem normalno, da plačujemo za nekaj kar cenimo, še posebej če menimo, da bo tisto nekaj spremenilo naše življenje v pozitivnem smislu. Buda je spodbujal druge, da bi našli mir in delili pot. Omenja, da razsvetljenje zahteva dobro mero vztrajnosti in borbe. Lao Tze je govoril o tem, kako pametni poskrbijo za vse in ne zapustijo nikogar. V Bhagavad Giti, Krišna pojasnjuje, da tisti, ki se pogumno „omeji”, odpove navezanosti in sovraštvu, ki v sebi opusti sebičnost, moč, jezo, aroganco in željo, so tisti, ki dosežejo popolnost in najdejo večni duh. Torej lahko duhovno rastemo in se razvijamo zgolj skozi nesebično pomoč drugim. Prav tako boste v literaturi, mitih in legendah mnogih kultur skozi zgodovino našli alegorične namige skozi zgodbo o boju med temo in svetlobo, bitki med Horusom in Sethom, ali iskanju svetega grala.

Materialistični pristop, ki ga najdemo dandanes v različnih komercialnih duhovnih možnosti, je v nasprotju z načeli duhovnih učenj in svetih spisih preteklosti. Če pogledamo največja duhovna učenja in učitelje antične zgodovine, si lahko ogledate številne presenetljive podobnosti. Veliko jih uči o osebnem boju za notranjo spremembo, in poudarjajo, da je doseganje “razsvetljenja”, “osvoboditve,” ali “odrešitve”, primarni cilj oz. namen življenja. Učili so, da je bilo to storjeno s posebnim postopkom in da je pot polna stiske in boja, vendar s končno -ultimativno- duhovno nagrado.


Krišna je govoril: “Samo nevedni govorijo v prenesenem jeziku. Oni bodo slavili črke spisov, rekoč: ‘Nič ni globlje od tega!‘ S poslušanjem zgolj svojih želja, si bodo zgradili raj, z oblikovanjem najzahtevnejših in kompleksnih obredov si bodo zagotovili občudovanje in moč; in edini rezultat je ponovno rojstvo. Ko njihove misli absorbirajo idejo moči in osebnega užitka, ne morejo osredotočiti svoje diskriminacije na eno točko”.


Če izločimo boj, stisko in resno predanost, nam v moderni reprezentaciji ostane dobro počutje, zvodenela različica duhovnosti (ki zavaja duhovnega iskalca iz prvotnega pomena in namena duhovnih naukov iz preteklosti), medtem ko hkrati zavede v občutek, da sodelujemo v nečem kar nas bo pripeljalo bližje Božanskemu in samouresničitvi. Iskalec s tem postane nič več kot stranka, ki tava od ene duhovnega “bestsellerja” do drugega, kjer so nauki tako različni od svojega prvotnega vira (in v nekaterih primerih celo plagiati), da se resnično duhovno “razsvetljenje” ali “osvoboditev” nikoli ne utrne.

Tovrstnemu prilagajanju duhovnosti lahko sledite skozi vso zgodovino. Veliko izvirnih učiteljev, ki jih danes častijo v mainstream verskih ustanovah so bili sprva zavrnjeni, kasneje so bili njihovi nauki sprejeti, spremenjeni ali razlagani na način, da se prilegajo dnevnemu redu političnih in/ali verskih organizacij. To je povzročilo nastanek močnih verskih institucij, ki so si prizadevale žigosati te nauke in s tem nadzor nad načinom njihove mogoče uporabe. V modernem času to opravlja komercializacija.

Verjetno ste tudi sami naleteli na čedalje večjo poplavo najrazličnejših motivacisjkih treningov, duhovnih terapij, dogodkov, coachingov, energetskih masaž in kar je še „new age“ trenovske ponudbe, ki prihaja v to malo deželo. In verjetno vsakdo od nas pozna vsaj nekaj ljudi, ki so poskusili to in ono iz te ponudbe ali pa celo take, ki kolobarijo od enega do drugega iščoč kar najbolj „in“ duhovno prakso. Ponudniki tovrstnih storitev večinoma zaračunavajo kar lep denar pri čemer pogosto izpostavljajo koncept pravične izmenjave po načelu percepcije oz vrednosti prejetega znanja. Več ti to znanje pomeni, več plačaš zanj. Saj tudi blago v trgovini ni zastonj, kajneda… zanj ste pripravljeni plačati brez razmisleka, ker je tako „fair“.

Vidik, ki ga boste našli v mešanici komercialne duhovnosti je pomen, ki ga dajejo materialističnemu dobičku. Mnogi duhovni “podjetniki” in znane osebnosti obljubljajo, da imajo ključe do boljšega življenja, kjer lahko postanemo lepši, si lastimo boljšo hišo, postanejo bolj uspešni in predvsem – neverjetno bogati. To je nekaj, kar se prav tako močno razlikuje od mnogih največjih svetovnih duhovnih naukov iz antične zgodovine, ki v večini primerov poučujejo o pomenu odtujitve ali zavrnitve začasnih in površinskih “posvetnih užitkov”, pri uresničevanju samospoznanja in razsvetljenja.

Denar je tista prava religija te civilizacije in marsikateri posameznik, ki je površno doživel začetek duhovne poti, vidi v prodajanju konceptov duhovnosti lahek zaslužek in velik potencial. Neredko se ti posamezniki, čeprav z dobrimi nameni ujamejo v začaran krog. Življenje zahteva denar, veliko lažje se zdi prodajati te (poenostavljene) koncepte kot trdo delati v nekem podjetju z šefom nad sabo, nezanimivim delom ter vstajanjem ob šestih. Vendar pa se altruistični vidik podjema razgubi kakor hitro novopečeni guru dojame, da se tisti ki preidejo po pomoč spremenijo v stranke, ki zagotavljajo njegovo preživetje oz obilje. Na koncu je pomemben marketing, pravi pristop in primerno sporočilo, da se maksimizira prodajni potencial. To je osnova kapitalizma boste rekli, vse se da kupiti. Žal to postane na koncu zelo mučno, borba za stranke, strah in kar je še eksistenčnih vprašanj, pač ne izgine.

Toda danes novodobni duhovni podjetniki prodajajo duhovne koncepte, ki jih povečini niti ne prakticirajo. Kaj jim torej daje avtoriteto učenja teh duhovnih konceptov, če z njimi sploh nimajo neposredne izkušnje. Z pakiranjem svojih produktov v privlačno embalažo, z vsem marketingom in brandingom vred, na čelu z podporo medijske publicitete, je veliko teh posameznikov doseglo slavo in znatno bogastvo. Ali res lahko zaupamo duhovnemu učenju, ki je “pakiran” z namenom dobička in slave, namesto duhovne vrednosti in dobro drugih, in je na voljo samo tistim, ki si ga lahko privoščijo?

Z zaračunavanjem denarja za dostop do večine produktov ali storitev ti trgovci z duhovnostjo prekinjajo brezčasni krog prostega dajanja in sprejemanja duhovnega znanja. To temeljno načelo, ki ga najdemo v izvornem konceptu poti do razsvetljenja, se je večinoma že popolnoma izgubilo v poslovni duhovnosti, ki je danes na voljo. To je ustvarilo zmedeno pokrajino, v kateri se iskalec težko znajde. Komercializacija je torej spremenila osnovno definicijo duhovnosti v nakupno blago, v produkt, ki se ga prodaja namesto načina življenja.

Samopomoč, motivacijski trening in „telo-um-duh“ koncept je večmiljardna industrija, pa vendar se boste vprašali ali je komercializacija teh konceptov kako vplivala na naše dojemanje duhovnosti oz. njenega prakticiranja? Ker so sveta načela tako popravljena in zvodenela, da bi bila privlačna širšim množicam so tisti, ki se niso pripravljeni prodati potisnjeni še bolj vstran, iskalci pa v osnovi niti ne vedo (niti ne morejo vedeti) kaj je zdravo in kaj gnilo jabolko. Komercializacija, koncept ki je zelo dobro poznan sleherniku, kar dobro utopi samotne klice posameznikov in ga postavi na duhovno -mainstream- avtocesto. Veliko lažje je v megamarketu kupiti eksotično sadje brez okusa (vendar prekleto dobro izgleda), kot pri strastnemu entuziastu v bližnji vasi zastonj dobiti jabolko odličnega okusa. Vse je stvar komoditete, vse poti vodijo v Rim.

Žal je priložnost prakticirati „svobodno“ duhovnost postala zelo omejena, predvsem pa zelo nejasna. Zdi se, da se družbeno sprejemljive izbire gibajo med glavnimi religijami ali razvodenelo in/ali komercialno duhovnostjo. Kdor raziskuje zunaj teh okvirov, je hitro označen za „čudnega“ ali celo za člana “nevarnega kulta”. Družbeno sprejemljive so t.i. varne izbire. Pravo alternativno duhovnost v bistvu utapljajo duhovni poslovneži, ki prodajajo privlačne a plitve možnosti za odrešenje in notranji mir. Medtem se tiste, ki se resno predvsem pa zastonj ukvarjajo ali opravljajo alternativno duhovnostjo demonizira, označi za objemalce dreves, glodalce koreninic… skratka čudne. Zastonj konkurence, ki deluje, pač res ne gre imeti za soseda ;). Religije in poslovna duhovnost imata še nekaj skupnega. Namreč omejujeta sposobnost ljudi, da raziščejo obzorja izven mainstreama, oba imata rada maškarado pozitivnosti in koristnosti. Komercialna duhovnost se rada predstavi kot čudovit vpliv, oglašuje mir in veselje, pa hkrati služi kot izgovor za hedonizem in materializem z parazitsko uporabo izkrivljenih sporočil z zamegljevanjem pravega vira. Pravzaprav je izraz „alternativna“ duhovnost zgolj oznaka, „alternativna“ duhovnost ne obstaja, je oznaka za nekaj kar najdemo v sebi in niti dva iskalca je ne doživljata enako. Je torej unikatna, enkratna, skrivnostna, neponovljiva. Skrivnost je, da se je za „Skrivnost“ potrebno potruditi, jo poiskati v sebi in tako najti izvir iz katerega se napajate vse življenje. Torej je duhovno razsvetljenje, ki bi vam ga rad nekdo prodal zgolj produkt, ki vas po tem naredi še bolj žejnega. Zato vode pač ne kupujte v trgovini 

About the author: Maruu

Ustanovitelj zandernatis in njegov duhovni vodja

Leave a Reply

Your email address will not be published.