Ni važno, kaj ljudje mislijo o tebi, vedno poj svojo pesem.
Kaj bi se zgodilo, če je dejansko eden izmed zakonov duhovnosti, da je edina reč do katere imate pravico – spremeniti svoje življenje ne glede na to kaj vsi ostali počnejo? No, potem imamo problem, saj se zdi da cel svet počne točno nasprotno. Vsi norijo okrog in „popravljajo“ druge ljudi. Non stop neke reforme, spremeniti to in ono, pogoj tukaj pogoj tam, ker… drugače te lahko celo zaprejo. In tako gre celotna družba skozi cikle v katerih je nekaj časa dobro, nekaj časa slabo, obdobja teme in svetlobe. Neskončen cikel ponavljanja, karme, samsara. Pa vendar se pravo delo vrti okrog tebe, skrbeti za lastno hišo, lasten vrt. In če bi to počeli vsi, bi na pomoč prišle nevidne sile. Kaj je v vseh nas, da to tako lahkotno ovržemo? Kaj je motivacija v tebi, da ne sprejmeš tega, da si ti svoj lastni Rešitelj? Ti. Ne kult, ne klan, ne sekta, ne institucija, ne politika, ne tvoj guru. Ti.
Lahko sprejmemo, da Bog postane človek, da reši človeka, ne moremo pa sprejeti, da človek postane Bog in reši sebe
Vernon Linwood Howard
Če ne znaš odgovoriti potem je s tabo nekaj narobe. Si toksičen. Nezmožen opravljati dobra dela, saj je to protislovje. Morda zgolj iluzijo dobrih del, darovanje 5€ za pomoč otrokom v Afriki, nakazovanje dohodnine prvi levi dobrodelni organizaciji, ki prileti izza vogala. Ali pa biti del koncerta, da otroci sveta pojutrišnjem ne bodo lačni. Krasno. Bil si tam. In ali so zato otroci v Siriji kaj manj lačni? Prodajalci iluzij so tam z razlogom. Pomagajo te odpeljati stran od Bistva in na koncu zahtevajo, da jih častiš kot bogove. Kot vsi politiki, znanstveniki, duhovniki in novodobni guruji. Vsi govorijo da imaš lahko vse jutri, pojutrišnjem, samo danes ne. Ker ne živimo zdaj, živimo za jutri. Za jutrišnji svet. A je prav? Četudi ti bo celo znanost povedala, da jutri ne obstaja, ti bodo tile kljukci tvezili, da bo vse obstajalo do jutri, samo malo še počakaj.
Nisem storil nikakršnih prevar. Nisem govoril laži. Kar je moje srce sovražilo nisem storil. Sem eno z nevidnim kreatorjem, ki me je ustvaril. In v tej resnici bom živel še miljon let.
Akhenaten
Četudi se ti utrne Ultimativno spoznanje, da obstaja skrita roka, ki spretno manipulira z umom ljudi, da jih omejuje na vsakem koraku, si sostorilec, saj dovoliš in sprejmeš njene kavlje v svoje bistvo. Spoznati moraš razliko med „Ali mi je bila prodana laž?“ in „Ali sem laž kupil?“, kajti v njej se zrcali vsa razlika perspektive. Seveda so ti prodali laž ampak saj to je vsa pravica prodajalca. Univerzumu je gladko vseeno. Ne operira na tem nivoju človeške perspektive. Konec koncev je popolnoma ista reč kot shopping v Supernovi, pač nekdo ima raje gucci, levis ali pa poceni robo iz C&A, spet nekdo drug prisega na versace. Nekdo je bolj za kapuccino, drugi za machiatto. Nekdo je raje zgoraj, drugi spodaj. Zadeva postane zanimiva šele takrat, ko robo kupiš. Takrat to postane moralna komponenta. Univerzum in z njim vsa realnost je samo zrcalo tebe, si pozabil? In če človek ni v sozvočju s samim sabo, v harmoniji, bo okrog sebe (in v sebi) ustvarjal kaotičen trušč. Kot razglašena kitara.
Začnite oblikovati svoj dan. Začnite hoditi s svojim korakom. Potovanje je tvoje, vzemi ga.
dr.S.Maraboli
Vprašanje je – kako si ti uglašen? Kako si ti uglasil svoj notranji instrument, svojo zavest? Ker alternativa je, da se uglasiš na celotno simfonijo podobno neuglašenih ljudi. In si potem blazno kul, saj je percepcija, da je ta kaos neka nova avantgardna zadeva, res hip in kul, neka nova instrumentalna zvrst. Sam sebe zmanipuliraš v prepričanje, da je kaos neke sorte reda. In žal je kar nekaj toksičnih ljudi, ki ne marajo reda, želijo si kaos, saj se v njem prav dobro počutijo. In vidiš, pri tem jim pomagaš. Pomni, nobeno človeško bitje, ki je kritičnega razmišljanja, osrediščeno ter ostre intuicije in presoje ni možno manipulirati, hipnotizirati ali kako drugače pretentati. Vsaj ne za prav dolgo, je enostavno preveč truda. Nima smisla. In vse prepreke, tragedije in težave sveta so kot brus meča, kot utež za mišico. To je brus zavesti. Potrebujemo to drobilnik sveta, ta brus, da lahko napredujemo v zavesti, da spoznamo pomen vsega tega. Ultimativno te pripelje do odkritja tvojega lastnega sebe, pripelje do odkritja kdo in kaj si, ter kakšen je tvoj namen in pomen v tem svetu.